Grad Šalek

Naselje Šalek in Šaleška dolina  nosita svoji imeni po gradu, ki dolino straži na njenem severovzhodnem delu. To, da je dolina poimenovana po gradu, je posebnost v slovenskem prostoru.

Grad Šalek je bil zgrajen v 12. stoletju in je bil sprva last šaleških svobodnjakov. V turbulentnih stoletjih je prehajal iz rok v roke številnih plemiških lastnikov. Preživel je en hud požar. Po drugem, leta 1770, pa so ga lastniki prepustili zobu časa. V današnji razvalini se je od gradu praktično ohranil le še stolp, ki je v tlorisu trikotne oblike in je kot tak enkraten v slovenskem prostoru. S svojimi do 2,5 metra debelimi stenami in odlično strateško lego je omogočal nadzor nad Šaleško dolino. Ena izmed številnih legend, ki izhajajo iz njegove burne zgodovine pravi, da so se turške topovske krogle, ko so le-ti napadali Velenje, od grajskega stolpa enostavno odbijale. Leta 1676 je grad prvič pogorel. Po obnovi so ga v last dobili gospodje Gebelkhoven, vendar je leta 1770 grad spet pogorel. Po legendi je bil tistega nesrečnega dne na gradu glasen ples. Zunaj se je razdivjala nevihta, v grad je udarila strela, zaradi glasne glasbe pa tega niso opazili dokler ni bila že vsa streha v ognju.

Streljaj od gradu Šalek se nahajajo razvaline še enega gradu, zavitega v številne legende, gradu Ekenštajn ali Ognjenega gradu. Oba gradova lahko pobliže spoznate na Pozojevi grajski poti po Šaleški dolini.

Pozojeva grajska pot

Cerkev Sv. Andreja

Vsaka slovenska vas ima tudi svojo cerkev. Šalečani smo na svojo cerkev Sv. Andreja upravičeno ponosni. Cerkvica zaradi svojih arhitekturnih značilnosti in povezanosti z gradom Šalek sodi med bisere umetnostne in zgodovinske dediščine tega dela Slovenije.

Cerkev Sv. Andreja, ki danes spada v župnijo Bl. Antona Martina Slomška, se prvič omenja leta 1463. Zgradili so jo plemiči in cehi, katerih grbi so naslikani ob podpornikih. Skoraj v vsakem stoletju je cerkev doživela prezidave, danes pa je cenjena predvsem kot umetniški spomenik z gotskimi koreninami in poznejšimi baročnimi vplivi.

Cerkev, gostilna in gasilski dom so nepogrešljivi deli vsake slovenske vasi in trga – tudi Šaleka. Nad nami bdi še grajski stolp, kot spomenik naše bogate zgodovine in klenosti šalečana.

Po mejah krajevne skupnosti

Šaleška planinska pot

Šaleška planinska pot poteka po obronkih Šaleške doline: po pogorju Paškega Kozjaka, Šentviškem hribovju in Ponikovski planoti. Pot je dolga 85 km, prehodimo jo v 30 urah in ima 21 nadzornih točk. Te so v planinskih postojankah, v gostiščih, pri kmetijah, zadnja pa je v muzeju na Velenjskem gradu. 

Začetek poti je v Šaleku pri Verdelj-Kavčiču ali pri »Cirotu«, kot domačini pravimo gostišču. Nadaljuje se preko Paškega Kozjaka, Graške gore, Slemena  kjer se sreča z Evropsko E6 peš potjo, Gore Oljke do Velenjskega gradu.

Pot je označena z markacijo in črko »Š«, ter kovinskimi in lesenimi smernimi tablami. 

Pot je smiselno prehoditi v štirih ali petih etapah. Izhodišča  so lahko v Velenju, Gornjem Doliču, Šoštanju, Gabrkah ali Šmartnem ob Paki.

Za prehojeno pot ob predložitvi dnevnika z vsemi žigi dobite spominsko značko. Na poti si lahko ogledamo številne naravne in kulturne znamenitosti.

Pozojeva grajska pot

Šaleška dolina je kot dolina gradov polna legend in starodavnih skrivnosti. Ena od številnih simpatičnih legend, ki jih lahko tu najdete, je legenda o mitološkem jezerskem zmaju Pozoju. Pozojeva grajska pot vam ponuja doživetje prave družinske pustolovščine.
Na sklenjeni poti si ogledamo in spoznamo pet znamenitosti (Velenjski grad in gradovi Šalek, Ekenštajn in Turn ter območje potopljenih Škal - nekdaj središče Šaleške doline). Če imamo dovolj časa si med potjo ogledamo še druge zanimivosti (nanje opozarja zemljevid na začetku vodnika).
Pot lahko v celoti prehodimo in v pretežnem delu prekolesarimo. Izhodišče in zaključek poti je Vila Bianca. Tam je turistično-informacijski center (TIC), kjer dvignemo kartonček za zbiranje žigov. Te poiščemo na predstavitvenih tablah pri posamezni znamenitosti. Ker je treba žige podrgniti vzemimo s seboj pisalo.
Na TIC-u ob predložitvi kartončka z vsemi žigi dobimo nagrado – Pozojevo nalepko, ki jo nalepimo v okvirček na koncu vodnika. Med potjo nas tudi spremlja knjižica - vodnik, ki je tako majhen, da gre v žep ali nahrbtnik

Več o bajeslovnih bitjih in ljudskem izročilu na www.berivka.si .
Srečno (poučno) pot!

Zloženka (9.33 MB)